Aja, kako pa je z obratovanjem takih vlečnic v vetru? Tukaj na Luži sicer ne piha tako grozno, ampak na bolj vetrovnih pobočjih? Skrbi me zato, ker kolo držijo samo jekleni kabli, nikjer ni nobenih tirnic oz vodil, kot pri drugih proizvajalcih. Sicer pa, zakaj je Poma (oz. pri cenejših modelih še danes) uporabljala tak princip napenjanja? Cena ali kaj?

Ja, kolesje je res manjše - verjetno zato, ker je to šibkejša vlečnica z majhno hitrostjo, primerna predvsem za otroke in začetnike.

Kar se pa tiče tistih kvadrov na uteži pa verjetno mal probavajo Kakšni so pa normativi, kolk teže je dost pa nism čist zihr. Verjetn to ne delajo nauč na sistem - ejga dost bo! Al pa tud

Delovanje take Pome v vetru ne predstavlja ne vem kako velikega problema. Vsa konstrukcija je tako propustna za veter, da gre praktično 80% vetra čezenj. Se spomnim, ko je na Kržišču vleklo ko pes, pa se obračalno kolo ni pustilo motiti. Mal bolj se je pozibaval ampak, saj je tako narejen, tako, da ima zadeva dokaj širok razpon elastičnosti nihanja. Drugač pa saj težko kam pade, ker je napet kot frača, druga stvar bi bila, čebi odpadla utež! Takrat bi padla cela trasa...

Mislim, da je Jean Pomagalski tako rešitev uvedel zato, ker je enostavna in cenovno ugodnejša - kaj se pa rabi za zgornjo postajo? Ubistvu samo kolo, zabetoniran steber s kolesi za utež in roka ter jeklenice, ki držijo napeto kolo v zraku... torej nobenih nosilcev, nobenih koles, nobenih vodil. Tud vzdrževanja je bore malo. Mazati je potrebno samo veliko kolo, in kolesa ki skrbijo za napenjanje (govorim za obračalni terminal).

Verjetno ste že vsi ugotovili, da so najboljši izumi tisti najenostavnejši in ziher!

Ta sistem je nekaj časa uporabljal tudi Doppelmayr in sicer pri vlečnicah. Utež, dva kabla, steber in kolo.

Bi pa v primeru padca uteži (kar še nikoli nisem slišal, da bi se zgodilo) bolje odnesla žičnica, ki ima še dodatna vodila... ali pa tudi ne. Kolo bi verjetno zaradi take sile zletelo z le-teh, še kaj polomilo in lahko naredilo še hujšo škodo, kot če bi odpadla utež na Pominem sistemu.

Je pa zanimivo tudi to, da DDH-jke nimajo baterij, temveč samo posamčina velika kolesa. Verjetno bi se baterije pri takih hitrostih bolj obrabile, pa še vožnja bi bila manj prijetna (tresenje).

Aja Whistler, a bi lahko razdelil to temo? Ker je bilo v njej sprva govora o vlečnici Luži, zdaj pa govorimo že o DDH-jkah nasploh.

Meni je Luža zanimiva, ker se da dost videt na njej. Pa a kdo ve za letnik reduktorja pa kW motorja?

Temo pa bova razdelila, ko bo Polaris napisal DDh opis.

Zgrajena je bila leta 1974, tako kot (izginulo) Podgradišče, (izginula) vlečnica na Njivice, ex. Vrh Krvavca in ex. dostopna kabinska žičnica.

Motor pa pomoje nima več kot 40kW.

Res ne bi rabili več kot 40kW, tudi po mojem...
Zanimivo bi bilo pogledati Kržišče, kolk kW ima...

Pomoje bi bilo okrog 60kW dost.

Verjetno je tja približno res...

Naj ostane tako kot je. Z zadnjimi prispevki smo se tako ali tako spet vrnili nazaj na temo.

Ja lahko se poznamam, kolk kilovatni motorji so... ste pa pomoje kar dost natančno določili... bomo vidl... pustmo se presenetit.

In od lani je tudi ta vlečnica del zgodovine... zamenjala jo je nova fiksna od doppelmayerja

Premaknjeno v zgodovino

Ja, se ena Poma manj na Krvavcu...