Slike so stare okoli 2 leti... na tleh pa je razdrta vlečnica s Podgradišče. To je bila otroška vlečnica, krogci... proizvajalec pa mislim da POMA. Je bila pa fixna na zajli, Krogci se niso ustavljal na spodnji postaji po DDH patentu. Če je kdo ve, je vlečnica stala pod dvosedežnico Zvoh, tam kjer je letos tista Eskimska vas. Najraj bi jo dam odpelju, pa tle na mengeški hrib montiru, da bi se otroc smučat učil... sam sj ni snega, pa še ubil bi me na občin

Predstavjam še eno dvosedežnico POMA, ki je v letih med 1974 in 2006 vozila smučarje na vrh Krvavca. Po moji oceni mislim, da je bila med daljšimi dvosedežnicami tega tipa v Sloveniji. Dolga je bila približno 2 kilometra... Men se je od nekdaj zdela čudna... ne v smislu delovanja... ampak stebri so imeli nepopolne "vence" (pozorno poglej slike), nekateri so bili celo brez... res se je videlo, da je bila žičnica stara več kot 30 let... Te dvosedežnice ni več, tudi enosedežnica ki je zravn je bila malo premanjena oziroma skrajšana, ker so 2 leti nazaj z izgradnjo platforme za šestsedežnico potrebovali drug prostorski plan... Čeprav se je slišalo utrujene ležaje (podoben zvok kot če rečeš: "šil...šil...šil"), ki so cele leta vozili smučarje na vrh in se je videlo, kako čas načenja material, se je blo prav fletno peljat s to sedežnico... ker veš, da nikoli več ne bo tko kot je blo... sicer pa slike vse povejo...






ps: ne vem kje imam podrobnejše slike strojnice, ki je bila zanimiva ker se je praktično vse videlo - od reduktorja, jermenov, merilca vrtljajev, kardanov, diesel motorja... sj dobr da ni kšnga zagrabiu pa ukol navil
ko najdem slike jih objavim...

polarisprox440 ti si pa res zagnan za določene stvari. Drugače pa lepo!

Vesel sem, da si prilepil slike naprave katere se bežno spominjam.
V spominu pa mi je ostal dogodek, ko sem na vrhnji postaji dvosedežnice za bundo obvisel na sedežnici.

Hvala za pohvale ... se bom še potrudu, da še kaj objavim... Sem že zmenjen, da dobim slike od prve dostopne sedežnice na Krvavc iz leta 1958, me prov zanima kakšna je bla... Moj ati se je še pelju z njo - sedel si počez - ne v smeri vožnje ampak za 90 stopinj v desno - pa dekco si dobiu , da te ni zebl... stebri zarašeni še danes stojijo... mam slike, jih objavim pod zgodovino...

Še eno vprašanje imam.
Podgradišče še vedno leži ne tleh tam, kjer je nekoč stalo?
Morda bi vedel povedati tudi deli katere naprave ležijo desno od Luže?

Levo od Luže, če se gor pelješ, ležijo deli od dvosedežnice Vrh krvavca, tista ki je objavljena zgoraj (men se zdi, da zgleda k en pokopališče tm na robu pečine)
Vlečnice podgradišče pa ni več, saj tam v tihi dolini ne... mislim, da so jo nekam odpeljal... vrjetn je niso prodal, bolj je blo videt, da je šla samo na odpad, vsaj po situaciji sodeč, kako je blo vse zmetan...

No tuki sta dve sliki, prec po tistem, k so jo podrli... nekaj so odpeljal, spodnja postaja, zgornje kolo, pa neki stvari pa še tam leži. Slike so pa
z leta 2006 - 20.8.2006



Takrat, ko sem slikal te slike, imam poleg teh slik tud ceu kup slik
o montaži nove šestsedežnice, sam ne vem kam naj objavim?

...uuuu zdj sm se spomnu, se kdo spomni, ko so na Vrh Krvavca, pod sedajšnjo 2x dvosedežnico vozila sidra? Po konstrukciji sodeč in po spominu, bi reku, da so bla doppelmayer, pa vlečnica Poma, krogci... Z vlečnico (Poma) sem se še sam kot mulo vozu gor, vem, da je tko štartala, da sm šel par metrov na začetk po luftu, zato sem se je zmer bal Itak, če so bli pa vsi uni demferji zanič... (blažilci)
uglavnem, hočem povedat, da vlečnica sidra, še vedno leži ob cesti na Krvavec in sicer na Ambrožu pod Krvavcem... če kdo pozna, gostilno na Ambrožu pod Krvavcem, ko greš naprej po cesti, 30 m naprej od uvoza za gostilno, desno ob cesti je "zložena" beri nametana vlečnica... bom naslednjič mal posliku ta britof

Slike montaže šestsedežnice lahko objaviš v forum Fotopisi.

Drugače pa sem na krvavški spletni strani videl sliko vlečnice na trasi sedanjih Njivic.

Hello!

Minule dni sem šel s Krvavca peš pod traso stare, prve žičnice na Krvavec. Vsi stebri - razen zadnjih in prvih - še stojijo zarašeni v gmajni... Je že tako zarašeno da ga mimogrede zgrešiš, tako da moraš kar sklepat in gledat kje rastejo drevesa premera cca 15cm, večina smreke... Sicer tu vodi markirana planinska pot, vednar ne gre direktno ob trasi, razen na začetku do 17 stebra (od vrha dol)... potem pot vijuga levo in desno, pa štrom gre tud tam zraven, tko da hitr vse pobrkljaš , ker se vse neki križa. Edino pravo vodilo je nova kabinska žičnica... stara je šla severno od nje cca 70m. Je pa na začetku hrib manj strm kot v sredini in na koncu, ko moraš dobesedno lovit drevo za drevesom da te ne vrže po bregu Ampak če maš gojzarje pa mal kondicije ni panike - sam je res strmo tko da ne se odpravlat na pot brez ustrezne obutve! Uglavnem, kogar zanima, je zanimivo, kakšna je bila konstrukcija te žičnice, ki jo je baje kosntruiral Bloudek, Skabergne, Prelog, Kostenapfel - vsi inženirji, postavilo pa jo je ljubljansko podjetje Žičnica. Prvič so jo pognali 2. avgusta 1958, torej letos je 50. letnica... Zanima kako so jo gradil, zdi se mi, da so varil kar na mestu, saj po kvaiteti zvarov sodeč... Nosilci kolesnih baterij so enostavni - koles pa ni več gor, na nobenem stojalu. Spodnje postaje žičnice se še spominjam, podrli so jo ko so gradili to zadnjo kabinsko, torej 1999... Za pokušino prilagam nekaj slik...
Če kdo ve, kje bi lahko zvedel še več o sami gradnji, naj piše na forum, veliko sem našel v arhivu časopisa Večer...

No, veseli me, da lahko gledam take slike!
Sicer pa se meni za tisti čas to zdi dokaj napreden sistem - odklopna naprava.

Sicer ne vem ntančno, ampak mislim, da je bila naprava v celoti razvita pri naših inženirjih (najbolj znan Bloudek)... sj slovenci smo majstri

Glede na to, da jo je postavilo omenjeno podjetje, Žičnica Ljubljana, ne bi bilo prav nič nenavadnega, če bi bila tudi razvita pri domačih inženirjih.

Hm... sicer mam že dokumentirano Grafferjevo napravo - Tiha dolina na Krvavcu, ki naj bi jo letos zamenjali s štirisedo - amapk pr nas gor se nikol ne ve, zato je še ne bom objavil pod zgodovino - ko pa odšravfajo prvo matico, bo takoj objavljena

Super!
Ko bodo odmontirali matico ali dve, pa lahko dogajanje objaviš pod Gradnje.