Mislim, da si to področje zasluži svojo temo, zato sem jo tudi odprl.

Žičniški reduktorji so zelo pomemben del vsake žičniške naprave in so nepogrešljivi, saj brez reduktorja ni žičnice. Z reduktorji praviloma zmanjšamo izhodne obrate, in pridobimo veliko večji navor, kar pa je še posebno pomembno pri žičniških napravah, saj je za zagon naprave potreben ogromen moment, ki se meri v več tisoč Nm!

Naj še omenim, da so nasprotno od reduktorjev multiplikatorji, ki vhodne obrate povečajo! Majhni t.i. multiplikatorji se pa nahajajo pri merilcih obratov, kjer je manjši kolešček s senzorjem gnan od velikega - glavnega kolesa - tako dobimo bolj točne podatke o samih obratih.

Pri nas in tudi drugod po evropi je znan proizvajalec reduktorjev Strojna Maribor. Izdelujejo vse vrste strojnih gonil tudi za žičnice.
DM uporablja gonila švicarske firme KISSLING Ge-triebe - ne vem, ali jih še uporablja, včasih jih je, še posebno pri F2V.
Francoska Poma pa uporablja reduktorje po HANSENovem patentu... Kaj točno je ta patent ne vem.

Ob pravilnem dimenzioniranju imajo redutkorji lahko zelo zelo dolgo življensko dobo - seveda pa ta doba zavisi tudi od samega vzdrževanja, s katerim mislim na zaščito pred vremenskimi vplivi in seveda z rednimi servisi, kot je menjava olja, tesnil, med generalnim servisom pa pregled zračnosti in neporušne meritve. Nekateri tipi reduktorjev imajo vgrajen tudi hladilnik olja, saj se zaradi trenja zobniški prenosi grejejo. Vendar pa imamo to srečo, da žičnice največ obratujejo v hladnem vremenu, kar je pozitivna stvar, negativna pa, ker se olje ob nižjih temperaturah zgosti in ob samem zagonu slabše maže, to lahko delno odpravimo z uporabo olja z višjo viskoznostjo...

Dokaz da ima reduktor dolgo življensko dobo je reduktor nihalke na Veliko Planino, okrog katerega se dviga veliko prahu. Dve firmi sta potrdili (slovenska in avstrijska), da je reduktor v odličnem stanju in da pri sami izdelavi novega reduktorja ne bi dosegli nič manjših zračnosti! BTW: Reduktor je še prva vgradnja .

Na vsakem reduktorju se nahaja imenska tablica in z bistvenimi podatki.
Spodnje slike pa prikazujejo nekaj teh tablic. Nekaj je mojih, nekaj pa sposojenih z spleta.

Ta slika je zato v svojem prispevku, ker mi jo tam ni hotel objavit vsega - mogoče je bil predolg post

Super prispevek Polaris!

Res zanimivo... Kakšna razmerja pa so? Pa a nimajo žičnice tudi sklopke + menjalnika?

Ja razmerje je ponavadi navedeno na tovarniški tablici - najbolje se vidi na sliki Kaninskega Hansen reduktorja - vstopni vrtljaji so od 1052 - 1200; izstopni pa 7.5 do 20. To nam pove, da smo na račun obratov pridobili ogromni navor, ki ga rabimo da poženemo napravo.

Vlečnice in sedežnice starejšega tipa imajo zadevo rešeno ponavadi takole: elektromotor - jermenski prenos do reduktorja - os reduktorja pa direktno na veliko pogonsko kolo. Kakšne sklopke pridejo v poštev pri napravah, ki imajo dizelski ali bencinski pogon kot backup - tam imamo sklopko med njim in elektromotorjem, lahko pa gre tudi za vmesni menjalnik, nekje pa je to celo rešeno s kardanom, ki ga žičničar v primeru, da je potreben sekundarec, enostavno prešravfa na os dizelskega/bencinskega motorja.

Še bolj zanimivo je vprašanje kaj se dogaja pri samem zagonu, tistih 10 sekund, ko žičnica zaštarta. Prisotni morajo biti ogromni tokovi - zanima me tudi, kakšni so kontaktorji oziroma stikala - ali gre v osnovi za vezavo zvezda-trikot, ki je nadzorovana preko računalnika, ali je še kaj vmes... ima kdo kaj več podatkov?

Ti kar malo poišči še to na DM strani. Postaja zanimivo

Zagotovo.
Sploh pri starejših žičnicah se sliši tisto značilno brnenje v trenutku kontakta.

Samo te stare pa moramo enkrat en filmček posnet njihov zagon.

Bivša O4K Poma Krvavec je štartala na tak način, oziroma Kaninska... Ja to bi moral res posnet - bo treba mal na kakšen lov...

Meni najbolj zanimivo štartajo odklopne...

Zadnje čase je zagon elegantno rešen s frekvenčnimi pretvorniki.

Dolenčev rut, Kranjska Gora

A tole na sliki je frekvenčni pretvornik?
Lahko malo opišeš kaj ta stvar počne, kako vpliva na napravo,...

Ne ni frekvenčni pretvornik, je reduktor, v ozadju pa se vidijo jermeni za pomožni pogon in kolut delovne zavore. Frekvenčni pretvornik še pridobim.
Bistveno je pri njemu, da spreminja ferkvenco napajanja motorja. Zaradi tega se ne uporabljajo več istosmerni pač pa trifazni asinhronci.
Nastavljivi so od nič vrtljajev, pa normalno, do maksimuma. Posledično so se tudi zagonski tokovi zmanjšali.

Našel sem še sliko reduktorja kabinske žičnice na Krvavec

Ogromna stvar. Mislim, da je graffer na vlečnicah reduktorje delal tako, da so vsebovali 90 stopinjski prenos, ki je šel na kolo.