Še to, kar sem dobil po mejlu:



Čudi me, da ima tako "šibek" motor...

Tudi kibla ni velika.

Tovor je tu še najmanjši upor, da pa še 1700m zajle vlečeš je pa treba neki moči

Pogon tovorne kar dobro poznam, ker smo ga mi projektirali, dobavili motor in izdelli celo elektriko in krmiljenje. Motor je enosmerni SIEMENS 75KW napajan preko tiristiorsjega 4Q regulatorja. Ker je samo ena kibla, mora motor zavirati pri vračanju polne kible in sicer tako, da vrača energijo mehanike nazaj v omrežje. Sistem lahko dela ročno ali avtomatsko. Pri avtomatskem režimu žičnica meri pozicijo preko kvadratuirnega signala na pogonskem kolesu in postavi referenčno točko na osnovi foto celice na izhodu iz spodnje postaje. To poteka avtomatsko, če ni pozicija preveč popackana, Takrat je potrebno poseči preko posebnega signala v krmlni omari. Čez stebre je hitrost manjša tako, da je mehansko manj obremenjena. Motor ima nazivni moment od hitrosti nič naprej tako, da lahko leze zelo počasi preko zadnjega stebra in mehko pristane v spodnji postaji ne glede na to kakšna je obremenitev.
Za alarme in ostala obvestila je vgrajen tudi manjši operaterski panel.

Sistem stalno preverja prisotnost operaterja in sicer v ročnem režimi bolj pogosto kot v avtomatskem režimu. Uporabljen je krmilnik Simatic.
Če ima kdo še kakšno vprašanje, mu lahko odgovorim bolj natančno.

Kako je to izvedeno? Ali je ta sistem kaj podoben tistemu pri novih lokomotivah na SŽ, ki so prav tako Siemensove in vračajo energijo v omrežje z elektrodinamičnim zaviranjem?

Iz katerega leta je motor?

Enosmerni motor je motor z neodvisnim vzbujanjem in rotorjem, kjer se napetost spreminja sorazmerno vrtilni hitrosti motorja (seveda pri konstantnem vzbujanju). naprava, ki ga napaja je priključena na trifazno omrežje in v osnovi vsebuje dva polvodniška usmerniška mostiča sestavljenega iz 6 tiristorjev. Vsak mostič dovaja tok za eno smer vrtilnega momenta. Tiristor je polvodniški močnostni element, ki ga prožimo z impulzi. Ko ima pogoje za prevajanje, ob impulzu steče tok in potem ostane odprt dokler tok sam ne pade na nič, nakar ga je potrebno spet odpreti. V našem omrežju 50Hz ga je potrebno odpreti vsakih 20ms. Kot premikanja teh impulzov glede na prehod napetosti skozi nič definira napetost na bremenu(motorju). Če kot premikaš proti 180° (nad 90°), je potrebna negativna napetost, da teče tok. To je v praksi generatorsko delovnje motorja. Seveda sta dva mostiča, ki ne smeta biti hkrati odprta, sicer nastane kratek stik na omrežju. Ko hočeš zavirati motor, najprej nehaš odpirati mostič za pogon, počakaš nekaj ms in začneš odpirati mostič za tok v drugo smer pri kotu npr. 150° in seveda nadzoruješ tok.
Stvar se zakomplicira še z regulacijo toka, ki ima nelinearnost v dinamiki glede na režim dela(ZVEZEN ALI TRGAN) itd.
Take naprave sem nekoč razvijal in za začetek smo naredili kompleten matematične model in šele nato rešitev. To smo delali v C-ju že pred veliko leti.
Če koga to bolj zanima, se lahko oglasi in mu bom še kaj razložil, je pra res da so ti fizikalni principi precej kompleksni toda v praksi delujejo zelo dobro. Praktično vse žičnice po svetu uporabljajo ta princip, ker je ta elektronika zelo robustna in relativno poceni glede na alternativne rešitve.

Hvala za obsežno obrazložitev!

Odlična razlaga - pri elektrotehniki na faxu smo mel nekaj podobnega v obravnavi... Če tko pogledaš, je idealno, da žičnica, ki tovor vozi v dolino proizvaja elektriko...

Potem žičnica, ki vozi pri peskokopu praktično ne porabi kaj dosti elektrike, ubistvu jo stalno proizvaja?

Tovorne žičnice, ki vozijo pesek dol v dolino, morajo odvisno od strmine stalno zavirati. Ponavadi imajo asinhroni motor z zagonskimi upori in konstantno hitrostjo. Ko breme požene motor nad sinhronske obrate, ta postane generator. Jalovo energijo za magnetenje jedra vleče iz mreže, delovno pa vrača nazaj v mrežo. Na tem principu deluje tudi veliko malih hidro elektrarn, ki nimajo funkcije otočnega obratovanja. Ko zmanjka omrežne napetosti, neha elektrarna delovati.

Tole pa je super razlaga. Hvala za to!

Tukaj je nekaj zanimivih slik od te tovorne zicnice na vogel, samo moras it mal bolj dol, ker prvo so slike od nihalke

http://www.remontees-mecaniques.net/bdd/reportage-1879.html