Na spletni strani rtvslo sem našel zanimive komentarje, ki jih je spisal nekdo pod imenom "fgmb". Se vidi, da človek ve o čem govori in dela na tem področju! Preberite...
"Fgmb" v kolikor nas najdeš, se pridruži forumu, ker rabimo take strokovnjake
!
_____________________________________________________________________________________________________________________________________________
Napisal bom nekaj splošnih dejstev - nič konkretnega. Službeno se ukvarjam z načrtovanjem sistemov za opazovanje zahtevnih inženirskih objektov. Med zahtevne inženirske objekte spadajo tudi žičnice. Cilj sistema za tehnično opazovanja je opazovanje objekta v času gradnje ter EKSPLOATACIJE - v tem primeru obratovanja gondolske žičnice. S sistemom monitoringa bi se moralo predvideti obnašanje konstrukcije. Del sistema tehničnega opazovanja - monitoringa se opravlja vizualno - tako kot je navedeno v tekstu. Tega lahko opravlja operater - zaposlen s srednjo poklicno šolo. Med zahtevnejše dele tehničnega opazovanja - monitoring pa spadajo pregledi, ki jih opravljajo pooblaščene inštitucije (npr. ZAG).
Problem ki ga vidim je v zelo ohlapni zakonodaji, ki ne definira kaj je potrebno pregledovati ter tudi v upravljalcih ki nimajo zaposlenih ustrezno izobraženega kadra (po domače povedano kader ki je zaposlen ne ve kaj dela). Ponavadi imajo zaposlene mehanike strojev - naprav, nosilno vrv pa menjajo po določenm številu ur obratovanja. To zahteva tudi zakonodaja. Kar se tega tiče so torej zakonski pogoji izpolnjeni.
Glede na to da imamo zelo ohlapno zakonodajo se npr. v velikih pregradh (jezovi, HE) uporabljo smernice, ki so jih pripravili svetovna združenja v katerih so zaposleni strokovnjaki MIT-a ipd...
1. dejstvo: Stanje kovinske konstrukcije se preverja z ultrazvokom oz .merilci ki lahko izmerijo debelino zaščitnega sloja, korozijo ipd...
2. z vizuelnimi pregledi se lahko zaznajo samo očitne napakke.
3. Po postavitvi stebra je potrebno določiti - izmeri nulto stane (to se lahko naredi z geodetskimi reperji)
4. Ko se steber obremeni se ponovno izmeri stanje (izmerijo se pomiki).
5. Tako izmerjene vrednosti se primerjajo z vrednostmi iz statičnega izračuna.
6. Način izvajanja meritev je predmet posebnega projekta
7. Vsakih 5 -let je potrebno ponovno preveriti stanje konsturkcije. V kolikor se z meritvami (npr. ultrazvokom) ugotovi povečanje korozije je potrebno ponovno izvesti statični izračun in dokazati varnost.
8. Po vsaki večji nepravilnosti, izrednih dogodkih je potrebno v celoti preveriti stanje konstrukcije. Vizuelni pregledi niso dovolj, ter pripraviti program spremljanja objekta...
Mislim da marskija tukaj ni bilo narejenega, niti zakonodaja tega ni predvidevala. Tako da lahko govorimo o spletu nesrečnih dogodkov, ki so posledica sistemske nedorečenosti in nevednosti.
Tako kot sem očitno zapisal. Preverjajo se stroji, ne pa konstrukcija. Ker je začetno stanje (stanje pred prvo obremenitvijo - vložnjo) nepoznano se s metodami ki jih želijo pristojni vpeljati lahko merjio samo relativni pomiki ne pa absolutni. Zato so še zelo pomembne meritve debeline kovinke konstrukcije z nedestruktuivnimi metodami. Žal pa vse te zadeve stanejo in v kolikor jih zakonodajalec ne predpiše se jih ne bo nihče posluževal....
Ni ga junaka, ki se bo upal podpisati da so preostali stebri varni... Samo meritve stebrov z nedestruktivnimi metodami bi lahko stale vsaj 100.000 - 200.000 Evrov, potem pa še interpretacija rezultatov vsaj dodatnih 100.000 evrov. Kdo od upravljavcev jih ima?
Poglejte, medijska gonja ki se sedaj dogaja je nesmiselna. Tudi kazanje s prstom na krivca pravtako. Šlo je pač za splet nesrečnih okoliščin kot pri vsaki nesreči, za kar je kriva nedorečena zkonodaja in slaba strokovna usposobljenost upravljavcev. Da ne bo nesporazuma; vsakdo po zdravi ekonomski logiki počenja to kar zakonodaja veleva in nič več.
Problem vidim v tem da dandanes vsakdo zbira mnenja, certifikate ipd... ki jih tudi pridobi. Pooblaščena inštitucuija izda certifikat da je pregledala 1 vijak in da le ta ustreza, v kakšnem stanju je preostalih 99 pa ne duha in ne sluha... Problem v Sloveniji je da nimamo državnih inštitucij ki bi zadeve preverjale. Vse te inštitucije so privatne in po navadi dajajo takšno mnenje kot ga naročnik zahteva in plača; in nedvoumno, vijak ki ga je inštitucija pregledala je bil ispraven...
Torej V SLO se bomo morali problema tehničnega opazovanja zahtevnih inženirskih objektov lotiti celostno. Napisati bomo morali novo zakonodajo, katere glavni cilj ne bodo le napotki za zbiranje mnenj in certifikatov, temveč presoje varnosti objektov kot je to predvideno z ZGO-1B (bistvene zahteve....)