Na spletni strani Infrastrukture Bled, ki je lastnica smučišča so objavili naslednjo zgodovino:
Sedežnica na Stražo je bila prva turistična naprava narejena na Bledu po II sv. vojni. Pomenila je prvi korak k aktiviranju razvoja turistične infrastrukture na Bledu. Poleti naj bi služila izletnikom za sprehode po tej lepi točki, pozimi pa zimskim športom, kolikor so pač dopuščale vremenske razmere, saj ima vrh Straže samo 646 m nadmorske višine, površina smučišča pa je 6 ha. Smučarska proga je dolga 1 km, na njej je 1 sedežnica in 1 vlečnica.
V Ljubljani je takrat obstajalo podjetje Žičnica, ki je do tedaj projektiralo in montiralo zgolj gospodarske žičniške naprave (gozdne,dostavne,itd). Podjetje je želelo razširiti program tudi na proizvodnjo osebnih žičnic in je leta 1953 na Gospodarskem razstavišču razstavilo prototip sedežnice. Ta je bil po ogledu zastopnikom občine Bled in TD Bled zelo všeč in primeren za hrib Straža. Prišlo je do dogovora, ki je bil tudi finančno ugoden, saj naj bi žičnica v obratovanju pomenila reklamo za omenjeno podjetje. Zastopnik podjetja ing. Aleksander Kostenapfel je po dogovoru pripravil projekte in potem tudi nadzoroval gradnjo in montažo do konca. Stebre pa je postavilo domače gradbeno podjetje. Otvoritev sedežnice Straža je bila v januarju 1954. Po podatkih naj bi sedežnica v prvem desetletju obratovanja prevozila okoli 28.000 oseb letno.
TD Bled pa je v zimi 1964/1965 investiralo še montažo manjše vlečnice na travnatem pobočju proti Mali Straži, ki je obratovala nekaj let. Težave z zastarelo strojnico sedežnice pa so se nadaljevale. Tako sedežnica od leta 1972 naprej ni obratovala.
Leta 1989 je bila na isti trasi postavljena popolnoma nova sedežnica, leta 1992 pa nova vlečnica. Na smučarski progi od vrha do cilja je bil teren širokopotezno korigiran in razširjen, ob poseku drevja in grmičevja ter izravnalnih delih, zgrajena je bila tudi popolnoma nova spodnja postaja žičnice. Končno je bila v 90 – tih letih po ceveh napeljana voda iz jezera in montirani snežni topovi. To je bistveno pripomoglo k boljši in daljši smučarski sezoni na Straži, posebno še ker so tudi drugod imeli probleme zaradi slabih zimskih razmer. V poletnem času pa sedežnica redno ne obratuje kljub temu, da je prilagojena za počasnejše vožnje. Konec leta 1998 je bila na smučišču Straža instalirana naprava Ski Data,ki povezuje naše smučišče v enotni sistem prodaje in evidentiranja vozovnic na Gorenjskem.
Največja pomanjkljivost Straže je predvsem v tem, da ne premore kvalitetnega gostinskega objekt, ki bi na Straži lahko tržil praktično preko celega leta in omogočal tudi večji obisk z organizacijo manjših piknikov in srečanj.
Riklijeva fitness promenada je bila leta 1999 obnovljena, spomenik še čaka na obnovo, kompresorja, ki bi omogočal umetno zasneževanje še pred dokončno ohladitvijo jezera na ca 4°C še ni, kljub relativno nizkim stroškom posega. Z njim bi zagotovili, da bi smučišče Straža obratovala najmanj 90 dni, kar je spodnja meja rentabilnega poslovanja glede na oceno poslovanja iz preteklih let. Zaradi milih zim, ki so v zadnjem času, je obratovanje smučišča predvsem odvisno od umetnega zasneževanja. Vendar velikokrat zaradi vremenskih razmer zasneževanje ni možno, glavna ovira pa je kot običajno previsoka temperatura jezerske vode. Tako je zaradi neučinkovitega sistema hlajenja vode že večkrat v zadnjih sezonah izpadel komercialno najugodnejši čas božično-novoletnih praznikov ter tudi čas začetka zimske sezone,ko je sla po smučanju največja, pripravljenih smučišč pa je najmanj. Z namenom odprave te pomanjkljivosti je bil leta 2000 izdelan program vodnega zajetja za potrebe predhodnega hlajenja vode in dodatnega osvetljevanja smučišča, ki pa je na žalost zaradi mnogih nasprotovanj in pomanjkanja sredstev obležal v predalih.
Straža danes
Bled ni klasično zimsko športno smučarsko središče, kljub temu pa je za ljubitelje vijuganja po belih strminah le poskrbljeno. Smučišče na Straži na Bledu je tako za gosta kot za domače smučarje skoraj idealno. Tako smučarji kot deskarji lahko uživajo na smučišču Straža, oddaljenem le nekaj minut pešačenja od središča Bleda. Poleg nočne smuke je aktualna tudi zaradi izjemno lepega razgleda na jezero in grad. Smučišče je opremljeno z napravami za zasneževanje in osvetljeno v času nočne smuke. Spodnja postaja sedežnice je na 503 m, zgornja pa na 634 m nad morjem, celotna površina smučišča pa znaša 6 ha. Vlečnica lahko v eni uri prepelje 1200 smučarjev.
Smučišče Straža je imela prvo žičnico v Sloveniji po drugi svetovni vojni. Slednja je pričela obratovati januarja leta 1954 tako, da se ob 1000-letnici Bleda spominjamo letos tudi 50-letnice Straže.
Osnovni podatki
* sedežnica Straža: višinska razlika 131 m, naklon smučišča 19 %, dolžina dvosedežnice 351 m, število sedežev 49, kapaciteta 581 – 1114 oseb/uro, čas vožnje 4,87 – 2,54 min,
* vlečnica Baby: višinska razlika 21 m, naklon smučišča 12 %, dolžina vlečnice 150 m, število sider 33,
* topovi za zasneževanje: Lenko 4 kom, teptalec snega Kaesbohrer, hladilnik za vodo 2 kom.
Sliko pa sem naredil le eno:
P.S.: Vem da je veliko teksta, ampak splača se prebrat... Ko bi se vsaj še druga smučišča zgledovala po njih...