Pod to temo objavljam dve vlečnici in sicer Jablaniški vrh in Štangovec. Trasa vlečnic potuje levo ob gozdni meji smučišča. Jablaniški vrh se ponaša z letnico postavitve 1973, medtem, ko Štangovec stoji od leta 1982. Ne glede na devet let razlike, sta napravi zelo podobni, tudi proizvajalec mi ni znan. Trasa je v začetku srednje strma, bolj ko se bliža vrhu, bolj je strma. Na vrhu pa je lep, velik izravnalni plato, da je dovolj prostora za varen izstop in veliko prostora za smučarje. Velja omeniti, da je proga ob teh vlečnicah osvetljena! Dostop do obeh vlečnic je otežen, saj je možen dostop z desne do obeh vlečnic, ker je na drugi strani trase že gozd. Na to opozori tabla: POZOR, pri prečkanju trase vlečnice pazi na sidra , auč bi jih fasal po glavi . Trasa se na sredini lomi, zato tam stoji negativec z uporabo kombiniranih baterij zgoraj in spodaj. Na vrhu pa se trasa lomi zelo ostro, zato je tam kar osem koles v bateriji. Vlečnici sta zamaknjeni za 4 metre, zato je desna trasa Jablaniškega vrha malce dvignjena in na začetku in na koncu je kamnita škarpa, ki poskrbi, da smučar ni preveč oddaljen od vlečne vrvi. Zelo so se tudi potrudili z izdelavo napenjalne uteži, saj je prav lepo narejena in pobarvana, sumim pa da je to bil prej kak parni kotel, ki so ga potlej predelali v utež .

Pogon z napenjanjem je izveden spodaj, zgoraj pa je le obračalni terminal, zopet z vpetjem na tečaju (bolcnu). Elektromotor je preko jermen vezan na reduktor, ki goni veliko kolo, ki je na Jablaniškem vrhu lito jeklo, kar je svojevrstna redkost, medtem ko ima Štangovec kolo iz varjenih elementov. Motorja imata nazivne moči po 22kW. Več o elektrifikaciji bi nam zagotovo znal povedat @awdfun... Tipala za primer snetja vrvi so nameščena, prav tako končno stikalo zgoraj pri izstopu.

Na Štangovcu je samevalo eno samo samcato sidro, ki pa je bilo videti dokaj lepo ohranjeno. Vlečnica je letos obratovala in upam, da bo še, saj je še popolnoma sposobna voziti smučarje še dolgo let. Zahvala gre tudi solidnemu vzdrževanju saj rje skorajda ni opaziti. Lastnik naprav je Smučarski klub Zagorje ob Savi.

Še nekaj tehničnih podatkov:

JABLANIŠKI VRH
Spodnja postaja vlečnice leži na višinski koti 775,6 m, zgornja postaja pa na višinski koti 900,4 m .
-dolžina proge: 428 m;
-pogon: elektromotorni spodaj, 22 Kw;
-višinska razlika: 124,8 m;
-zmogljivost: 600 oseb na uro;
-hitrost: 2,5 m/s;
-leto izgradnje: 1973
Rok trajanja koncesije: 15 let (SK Zagorje ob Savi)

ŠTANGOVEC
Spodnja postaja vlečnice leži na višinski koti 775,6 m, zgornja postaja pa na višinski koti 901,3 m .
-dolžina proge: 424 m;
-pogon: elektromotorni spodaj, 22 Kw;
-višinska razlika: 125,7 m;
-zmogljivost: 600 oseb na uro;
-hitrost: 2,5 m/s;
-leto izgradnje: 1982
Rok trajanja koncesije: 15 let (SK Zagorje ob Savi)

Vlečnici na planu smučišč ŠRC Marela - D in C

Dobro ohranjeni žičnici... svaka jim čast.. tole bo treba unim kravatarjem tole temo pokazat da bojo dal koncesijo za sedežnico.. za lažji dostop do vlečnic.. + še ena proga... tako da... to smučišče ima še možnost razširitve..

Ja, pa naj dajo še kakšna sredstva za obnovo sedežnice, če jo je ta potrebna!

Zakaj se mi zdi, da sta ti dve vlečnici podobni Lisci, Strmecu, Kalu itd.? Drugače pa streljam: Bizjak!

Kako pa je možen izstop na vrhu, če sta vlečnici vzporedni in je proga samo na desni strani?? Jaz si predstavljam tako:

Čisto možno je, da je iztop tak kot si skirical, je pa zgoraj zelo veliko prostora, cca 50m za zadnjima stebroma, tko da mislim, da bi lahko izstopal kjerkoli.... sicer pa menda Marela obratuje, je treba it probat!!!

A kdo ve, če delata obe vlečnici. Tista leva bi prej rekel da ne ker so (po zgornjih slikah sodeč) drevesa vraščena v steber. Ka pa F2V Pretvornik (tista ki gre vzporedno z zadnjim delom F1S? Marela)?

Za Pretvornik ne vem ali deluje, zgornji dve pa naj bi obe delovali, če je več smučarjev. Ja, sem opazil, da gre vrv zelo blizu dreves, ampak mislim da obratovanja ne motijo. Edino, če je zdajšnji sneg kaj polomil .