SLJEMENSKA ŽIČNICA (1963–2007)

Eden od razpoznavnih znakov Zagreba, do 30. junija 2007, ko je zaradi napake v motorju in dohodkovne neupravičenosti popravila prenehala voziti, je bila Žičnica Sljeme. Gradnja žičnice je stekla leta 1962, same priprave za gradnjo pa so sicer trajale že pet let. Že 1960. je bil posekan gozd v petnajstmetrskem pasu, po katerem se je kasneje razprostirala žičnica s trinajstimi jeklenimi stebri, visokimi od 7 do 40 metrov, ter dve postaji za sprejem in odpravo 88 potniških kabin. Po vsej trasi sta krožili dve nosilni in ena vlečna jeklenica, zgrajene so bile tudi tri elektrotransformatorske s 50 kW moči, ki so služile za napajanje z energijo dveh 125 KM-EM (2 × 92-kilovatnih) elektromotorjev. Na zgornji postaji, v samem prostoru, pod železno konstrukcijo, v pet metrov globoki jami, je nameščen pogon za vleko jeklenice. Za primere daljšega izpada električne energije je bil vgrajen tudi pomožni, 93,5-kilovatni dizelski motor. Gradbena dela je na žičnici opravilo zagrebško podjetje Udarnik, izdelavo jeklenih konstrukcij, opreme in naprav, vključno s postavitvijo, pa je izvedla Metalna Maribor. Del opreme je bil dobavljen iz inozemstva; ker so v tedanji državi komaj nastajali zakoni in predpisi o gradnji, delovanju in vzdrževanju žičnic (sprejeti 1961. v Ljubljani), so dolžine polj in lastnosti jeklene gradnje določene po avstrijskih predpisih.

Najdaljša enovrvna žičnica
Ko je bila 27. julija 1962. Žičnica Sljeme predana svojemu namenu, je bila s svojo dolžino, 4017 metrov, in samo enim pogonom najdaljša enovrvna potniška žičnica v Evropi. Za traso, razen dolžine, so posebni tudi lomljen vzdolžni prerez in številni stebri (povprečna oddaljenost med stebri je 300 m). Spodnja postaja se nahaja na 330, zgornja na 1000, napenjalna postaja, na kateri žičnica ne upočasnjuje, pa na 665 metrih n. v. Največji razmik med stebri je 606 metrov, največja oddaljenost od tal pa približno 65, največji naklon nosilne jeklenice je 47 %. Prevozna zmogljivost modro-rumeno-rdečih kletk žičnice ali, kot so jo zagrebčani priljubljeno oklicali ”sljemenski lift”, je bila v vsaki smeri 450 potnikov na uro, do vrha se je peljalo 23 minut.
Gradnjo žičnice, kasneje pa tudi njenega delovanja, na žalost, ni spremljalo tudi udejanjenje načrtov o gradnji vsebin, ki bi izletnike na Sljeme pritegnili preko celotnega leta. Zato je žičnica poslovala z izgubo. Od načrtovanih 675.000 potnikov letno in okoli 20 ton tovora, je žičnica leta 1967 prepeljala 255.075 potnikov (37 % predvidenega), dve leti kasneje pa še 14 tisočev potnikov manj. Po dvajsetih letih, ko je že zdavnaj nehala biti zanimivost, razen travnatih tal poleti, smučarske enosedežnice pozimi in ene privatnih gostiln na Sljemenu ni bilo več drugih vsebin; tudi Tomislavov dom je bil po požaru zaprt.

Prestala je orjaško neurje
Ena od lastnosti žičnice je njena izpostavljenost zelo pogostemu bočnemu vetru. Iz varnostnih razlogov predpisi ne dovoljujejo delovanja pri vetru, ki piha s hitrostjo, večjo od 10 m/s. Namreč, žičnica je zdržala brez težjih posledic tudi orjaško neurje, ki je 22. julija 1973 zajelo Sljeme. Kot so takrat pisali, je pravi čudež, da so kletke zdržale nalet vetra, ki je stoletna drevesa rul kot trske, puleč jih iz korenin. Potniki so bili rešeni iz kletk takoj ko je bilo mogoče, tisti pa, ki so bili ujeti v višje visečih, so na reševanje čakali dolgih 24 ur.
Drugih slikovitejših dogodkov ni bilo. V letih izkoristka je bila žičniva redno pregledovana in vzdrževana oziroma so bila izvajana popravila različnega obsega del.
Po načrtih izgradnje nove žičnice, ki bo s prevozno zmogljivostjo in hitrostjo ustrezala evropskim standardom, bo žičnica do Sljemena začenjala v Doljem (zdajšnja spodnja postaja se nahaja 10 minut od tramvaja) in imela medpostajo v Brestovcu, ki bo obnovljen in imel drugi namen, prepovedan pa bo tudi pristop na zagrebško goro z avtomobilim. Do tedaj se izletniki na vrh Medvednice prevažajo z avtobusi.

Izvirnik: http://www.zet.hr/o-zet-u/zicara.aspx

Konstruktor: Metalna Maribor
Izgraditelj: Radnik Zagreb
Datum začetka obratovanja: 27. julija 1963.
Doba obratovanja: 1963–2007

Dolžina: 4017 m
Nadmorska višina: 330–1000 m n. v. (razlika 470 m)
Hitrost: 3 m/s
Trajanje vožnje: 23 minut
Zmogljivost: 450 potnikov/h
Število vozil: 88 zaprtih kletk
Razdalja med kletkami: 90–95 m, razmik: 32 s

Napenjalna postaja (6. steber):
http://4.bp.blogspot.com/_SkEo8K8DS7s/TR4YYuJdqLI/AAAAAAAABV8/WvuUH3PnPIE/s1600/DSC01867.JPG

Značilni steber za prelomnice, kjer vlečna jeklenica steče po višini nosilne:
http://2.bp.blogspot.com/-4y2K2m1n2FY/TyQt_QM67mI/AAAAAAAADWs/YNjj2jIGDA0/s1600/IMG_0447.JPG
(Zakonodaja dovoljuje najmanjšo višino skrajne spodnje točke vozila 3 metrov od tal na dostopnih oz. 2 metra na nedostopnih mestih.)

Zloglasni šeststometrski razmik s štiridesetmetrskim stebrom:
http://img68.imageshack.us/img68/7967/62213963tt7.jpg

P. S.: Če bom kdaj hotel narediti samomor, se bom definitivno vrgel s tega stebra.