Torej, vsaka žičnica potrebuje stalno napenjanje zajle. To služi temu, da je zajla vedno na svojem mestu, ne glede na to, koliko ljudi oz tovora se pelje gor.
Napenjanje je največkrat izvedeno tako, da se pomika pogonsko oz obračaalno kolo.
Starejše naprave imajo napenjanje na uteži. Kolo je pritrjeno na jeklene kable, na drugem koncu pa je utež, ki ga enakomerno napenja. Ponavadi je kolo na posebnem nosilcu in na nekakšnih tirnicah, Pomine vlečnice in pa celo prve sedežnice (ex. Vrh Krvavca) pa imajo kolo samo napeto v zraku.

Danes imajo naprave več ali manj napenjanje na hidravliko.

Bom poiskal slike obeh sistemov in jih nalepil sem gor.

Tukaj je nekaj slik protiutežnega napenjanja. Je kdo kdaj opazoval, kako elegantno se zadeva sama napenja? Čisto malo se vrtijo - malo naprej malo nazaj... Ubistvu je zadeva tko kot neka tehtnica... Slike so od Pomine F2S na Krvavcu, ko je delovala in ko so jo demontirali. Lep prikaz, kako je kolo vpeto samo na utež, tko kot je Fischer omenil. Torej tu gre za uteži na zgornjem delu naprave - premika se gnano veliko kolo, medtem, ko je pogonsko fiksno. Tudi bivša O4K Poma na Krvavec je imela uteži na gnanem kolesu, le da je bilo to v dolini.

Pri drugi slikah pa se lepo vidijo uteži F1S Girak, ki je bila modificirana. Tu pa se premika pogonsko kolo - cela strojnica se vozi na tirih in uravnava napetost. Zvoh F2S nima napenjanja spodaj, ampak zgoraj, proti umetnemu jezeru. Zagotovo za ta napenjanja obstaja bolj pametna razlaga, kot ta, da konstruirajo tam, kjer je manj na poti

Najbolj zanimivo napenjanje vrvi z utežjo pa je zagotovo F2S Kriška Planina, kjer vrvi potekajo od strojnice nazaj kakik 20m, do pomožnega stebra, kjer visijo uteži.

Kako pa so sploh demontirali Vrh Krvavca? So prerezali zajlo, nato pa je kolo z vso silo padlo na tla?
A je tista utež na 2. sliki z Vrha Krvavca?

Tak princip napenjanja je uporabljala le Poma pri prvih sedežnicah. Kasneje so (verjetno zaradi varnosti, vetra ipd.) ta način opustili in dodali dodatne tirnice, kar se je uporabljalo do devetdesetih let, ko je utež spodrinila hidravlika.

Se pa prostoviseča kolesa še vedno uporabljajo pri Tatrapominih vlečnicah, vendar le pri najbolj osnovnih modelih, pa še to vedno redkeje.

Najbolj zanimivo je, ko pride do ustavitve v sili. Celotno kolo na katerega je to pritrjeno se odpelje najprej naprej in nato nazaj. In ta razdalja niti ni tako zanemarljiva.

To je tudi vzrok, da naprava zaniha. Če je napenjanje slabo, toliko bolj.

Kaj bi bilo, če naprave ne bi imele napenjanja?
Verjetno bi znalo kaj odletet...

Jap, pa ko bi gor šli smučarji oz tovor... eno izmed koles bi se skoraj zagotovo zlomilo pod tako silo. Pa tudi ko bi se zajla zaradi razlik v temperaturi raztezala- krčila bi lahko padla dol.

Pa tudi ne predstavljam si montaže zajle.

Napenjanje ima še posebej veliko vlogo pri hitrih ustavitvah, saj takrat celotna trasa vrvi zaniha in prihaja do večjih špic sile, ki bi lahko poškodovale konstrukcijo naprave. Zanimivo bi bilo videt kakšen preračun nihanja ob nenadni ustavitvi, ker so verjetno na podlagi tega na določeno razdaljo postavljeni tudi stebri, ker v nasprotnem primeru laho pride do resonanco - in takrat bi znal kak element popustit, ali pa bi snelo vrv z baterije... Seveda je tudi življenska doba vrvi preračunana na določeno območje delovanja, torej v okviru nekih določenih sil.

Fischer, na 2 sliki je utež renovirane F1S Gospinca.

Jap, napenjanje je res pomembno. A veste kako deluje hidravlično?

Na hidravlično roko je vpeto pogonsko kolo, ki ga potem roka samo premika gor-dol.

Ja, s tem da je ta roka pred kolesom in ga potiska v nasprotno smer kot je trasa žičnice, uteži pa so vedno za kolesom (saj tudi drugje ne morejo biti).

Hm... sam za hidravliko pa ne vem točn na katerem principu deluje... Zagotovo je kje kak senzor - tipalo, ki odčitava napetost vrvi in potem glede na vse računalniško obdelane podatke hidravliko napne ali popusti... V čem je potem prednost hidravlike... Je bolj diskretna, je pa veliko bolj tehnično zapletena...

Nekje na disku moram še imeti napisan postopek napenjanja pri DM... Sicer pa Polaris, malo pobrskaj po DM spletni strani...

Ne me rajcat, k bom spet 2 ure zabil na njihovi dokumentaciji Bom pogledal, sam da bo jutrišnji izpit mim...

A to si pa ti

Prednost je, da zavzame manj prostora in da je bolj odporna na veter.
V Dolomitih imaš še nekaj prvotnih štirisedežnic, ki imajo napenjanje na uteži in to so res ogromni škripci, kabli in uteži... medtem ko hidravlika zavzame precej manj prostora.