|
| Napenjanje | |
Funifor
Pridružen/-a: 26.05. 2009, 12:41 |
Prispevkov: 911 |
Kraj: Ljubljana |
|
Objavljeno: 02 Jun 2009 16:18 |
|
Torej, vsaka žičnica potrebuje stalno napenjanje zajle. To služi temu, da je zajla vedno na svojem mestu, ne glede na to, koliko ljudi oz tovora se pelje gor.
Napenjanje je največkrat izvedeno tako, da se pomika pogonsko oz obračaalno kolo.
Starejše naprave imajo napenjanje na uteži. Kolo je pritrjeno na jeklene kable, na drugem koncu pa je utež, ki ga enakomerno napenja. Ponavadi je kolo na posebnem nosilcu in na nekakšnih tirnicah, Pomine vlečnice in pa celo prve sedežnice (ex. Vrh Krvavca) pa imajo kolo samo napeto v zraku.
Danes imajo naprave več ali manj napenjanje na hidravliko.
Bom poiskal slike obeh sistemov in jih nalepil sem gor. |
|
Vodja obratovanja
Pridružen/-a: 01.04. 2008, 12:56 |
Prispevkov: 1965 |
Kraj: Mengeš |
|
Objavljeno: 09 Jun 2009 23:35 |
|
Tukaj je nekaj slik protiutežnega napenjanja. Je kdo kdaj opazoval, kako elegantno se zadeva sama napenja? Čisto malo se vrtijo - malo naprej malo nazaj... Ubistvu je zadeva tko kot neka tehtnica... Slike so od Pomine F2S na Krvavcu, ko je delovala in ko so jo demontirali. Lep prikaz, kako je kolo vpeto samo na utež, tko kot je Fischer omenil. Torej tu gre za uteži na zgornjem delu naprave - premika se gnano veliko kolo, medtem, ko je pogonsko fiksno. Tudi bivša O4K Poma na Krvavec je imela uteži na gnanem kolesu, le da je bilo to v dolini.
Pri drugi slikah pa se lepo vidijo uteži F1S Girak, ki je bila modificirana. Tu pa se premika pogonsko kolo - cela strojnica se vozi na tirih in uravnava napetost. Zvoh F2S nima napenjanja spodaj, ampak zgoraj, proti umetnemu jezeru. Zagotovo za ta napenjanja obstaja bolj pametna razlaga, kot ta, da konstruirajo tam, kjer je manj na poti
Najbolj zanimivo napenjanje vrvi z utežjo pa je zagotovo F2S Kriška Planina, kjer vrvi potekajo od strojnice nazaj kakik 20m, do pomožnega stebra, kjer visijo uteži.
|
_________________ Ni ga čez zajlo na stebru... ... pa fajn je če se kšn kulo vrti...
"Ne vijugej, ti 'm karto uzeu!!!"
|
Funifor
Pridružen/-a: 26.05. 2009, 12:41 |
Prispevkov: 911 |
Kraj: Ljubljana |
|
Objavljeno: 10 Jun 2009 14:09 |
|
Kako pa so sploh demontirali Vrh Krvavca? So prerezali zajlo, nato pa je kolo z vso silo padlo na tla?
A je tista utež na 2. sliki z Vrha Krvavca?
Tak princip napenjanja je uporabljala le Poma pri prvih sedežnicah. Kasneje so (verjetno zaradi varnosti, vetra ipd.) ta način opustili in dodali dodatne tirnice, kar se je uporabljalo do devetdesetih let, ko je utež spodrinila hidravlika.
Se pa prostoviseča kolesa še vedno uporabljajo pri Tatrapominih vlečnicah, vendar le pri najbolj osnovnih modelih, pa še to vedno redkeje. |
|
Funifor
Pridružen/-a: 26.05. 2009, 12:41 |
Prispevkov: 911 |
Kraj: Ljubljana |
|
Objavljeno: 10 Jun 2009 14:38 |
|
To je tudi vzrok, da naprava zaniha. Če je napenjanje slabo, toliko bolj. |
|
Funifor
Pridružen/-a: 26.05. 2009, 12:41 |
Prispevkov: 911 |
Kraj: Ljubljana |
|
Objavljeno: 10 Jun 2009 15:28 |
|
Jap, pa ko bi gor šli smučarji oz tovor... eno izmed koles bi se skoraj zagotovo zlomilo pod tako silo. Pa tudi ko bi se zajla zaradi razlik v temperaturi raztezala- krčila bi lahko padla dol.
Pa tudi ne predstavljam si montaže zajle. |
|
Vodja obratovanja
Pridružen/-a: 01.04. 2008, 12:56 |
Prispevkov: 1965 |
Kraj: Mengeš |
|
Objavljeno: 10 Jun 2009 15:54 |
|
Napenjanje ima še posebej veliko vlogo pri hitrih ustavitvah, saj takrat celotna trasa vrvi zaniha in prihaja do večjih špic sile, ki bi lahko poškodovale konstrukcijo naprave. Zanimivo bi bilo videt kakšen preračun nihanja ob nenadni ustavitvi, ker so verjetno na podlagi tega na določeno razdaljo postavljeni tudi stebri, ker v nasprotnem primeru laho pride do resonanco - in takrat bi znal kak element popustit, ali pa bi snelo vrv z baterije... Seveda je tudi življenska doba vrvi preračunana na določeno območje delovanja, torej v okviru nekih določenih sil.
Fischer, na 2 sliki je utež renovirane F1S Gospinca. |
_________________ Ni ga čez zajlo na stebru... ... pa fajn je če se kšn kulo vrti...
"Ne vijugej, ti 'm karto uzeu!!!"
|
Funifor
Pridružen/-a: 26.05. 2009, 12:41 |
Prispevkov: 911 |
Kraj: Ljubljana |
|
Objavljeno: 10 Jun 2009 16:03 |
|
Ja, s tem da je ta roka pred kolesom in ga potiska v nasprotno smer kot je trasa žičnice, uteži pa so vedno za kolesom (saj tudi drugje ne morejo biti). |
|
Vodja obratovanja
Pridružen/-a: 01.04. 2008, 12:56 |
Prispevkov: 1965 |
Kraj: Mengeš |
|
Objavljeno: 10 Jun 2009 16:08 |
|
Hm... sam za hidravliko pa ne vem točn na katerem principu deluje... Zagotovo je kje kak senzor - tipalo, ki odčitava napetost vrvi in potem glede na vse računalniško obdelane podatke hidravliko napne ali popusti... V čem je potem prednost hidravlike... Je bolj diskretna, je pa veliko bolj tehnično zapletena... |
_________________ Ni ga čez zajlo na stebru... ... pa fajn je če se kšn kulo vrti...
"Ne vijugej, ti 'm karto uzeu!!!"
|
Vodja obratovanja
Pridružen/-a: 01.04. 2008, 12:56 |
Prispevkov: 1965 |
Kraj: Mengeš |
|
Objavljeno: 10 Jun 2009 16:16 |
|
Ne me rajcat, k bom spet 2 ure zabil na njihovi dokumentaciji Bom pogledal, sam da bo jutrišnji izpit mim... |
_________________ Ni ga čez zajlo na stebru... ... pa fajn je če se kšn kulo vrti...
"Ne vijugej, ti 'm karto uzeu!!!"
|
Funifor
Pridružen/-a: 26.05. 2009, 12:41 |
Prispevkov: 911 |
Kraj: Ljubljana |
|
Objavljeno: 14 Jun 2009 19:44 |
|
polarisprox440 je napisal/a: |
V čem je potem prednost hidravlike... |
Prednost je, da zavzame manj prostora in da je bolj odporna na veter.
V Dolomitih imaš še nekaj prvotnih štirisedežnic, ki imajo napenjanje na uteži in to so res ogromni škripci, kabli in uteži... medtem ko hidravlika zavzame precej manj prostora. |
|
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
Časovni pas GMT + 1 ura, srednjeevropski - zimski čas
Stran 1 od 3
|
|
|
|
|