Objavljeno: 23 Sep 2010 16:26 |
|
Pozdravljeni
Hvala, vsem za tako lep sprejem, sicer sem že nekaj mesecev registriran na forumu in redno tukaj spremljam dogajanje v zvezi z žičniškimi napravami, ko pa sem naredil te slike, sem jih moral takoj objaviti.
Poslovno se žal ne ukvarjam z žičnicami, drugače zaključujem študij prometa, kjer so med izbirnimi predmeti bile tudi Žičniške naprave. Brez velikih pričakovanj, saj nisem nikoli smučal, uporabljal sedežnic in drugih naprav, sem si tudi predmet izbral. Vedno so mi predstavljale rahlo zanimanje, ko sem hodil na sprehode po hribih. Vedno sem si ogledoval stebre naprav, kabine, sedeže, še posebno pa so mi bile zanimive kakšne zapuščene naprave, ki že dolga leta niso obratovale. Ko sem prišel na prva predavanja, sem ugotovil, da je tematika zelo zanimiva in s tem je moje zanimanje zanje še samo raslo! Kamor koli grem v hribe, gore in izlete si vedno ogledam vsako napravo in vsaj 1x se z njo tudi peljem. Nekaj mesecev nazaj je na mariborskem Pohorju bil športni vikend in vse žičniške naprave (razen vlečnic seveda) so obratovale dva dni non-stop brezplačno. Z vsako sem se peljal najmanj 10x. Kljub veliki gneči ljudi se je splačalo počakat. Celi vikend na Pohorju sem preživel na žičniških napravah in doživetje je bilo enkratno.
Glede zavor pa je tako do kolikor sega moje znanje:
Glavni pogon žičnice mora imeti najmanj dve, med seboj neodvisni zavori:
delovno in
varnostno zavoro. Varnostna zavora mora delovati direktno na pogonski kolut ter v primeru če odpove delovna jo mora nadomestiti. Delovna zavora mora delovati samodejno takoj, ko se izgubi napajanje.
Za primer nihalke: Kar sem prikazal v prejšnjem postu je na nihalki varnostna zavora in hkrati tudi glavna zavora. Druga zavora je na drugem obračalnem kolesu, na katerega je vezan pomožni pogon.
Splošno o zavorah:
Zavore so izvedene z utežjo ali pritisno vzmetjo ter morajo imeti možnost nastavitve zavorne sile. Novejše naprave imajo hidravlični zavorni mehanizem (Slika)
Za hidravlične zavorne sisteme je značilno da je v zavornem cilindru zelo močna vzmet, ki pritiska zavorno oblogo na obrabno površino na pogonskem kolesu (slika zgoraj). Pritisk vzmeti premagamo s hidravličnim sistemom, ki deluje z nasprotno silo proti vzmeti. S tem sprostimo zavorne obloge in obračalni kolut je prost za vrtenje. Ker hidravlični sistem poganja elektromotor in ob nenadnem padcu napetosti el. energije ali električnem izpadu tlak v hidravlični enoti pade, vzmeti v cilindru stisnejo zavorno oblogo na obračalni kolut in zavora prime. Zavoro je možno regulirati tudi ročno. vsaka strojnica je opremljena tudi z agregatom električne energije, da ob izpadu napetosti lahko sprostijo varnostno zavoro.
Zavore se odvisno od vrste žičniške naprave lahko med seboj razlikujejo, kam so postavljene.
Vsaka zavora mora biti zasnovana tako, da lahko glede na celo zavorno pot dosega naslednje povprečne vrednosti zaviranja:
- najmanj 0,3 m/s2 za sedežnice, ki so pritrjene na vrv s fiksnimi prižemkami;
- najmanj 0,5 m/s2 za ostale žičniške sisteme.
Pri normalnih pogojih zaviranja povprečni pojemek na celotni zavorni poti pri krožnih žičnicah ne sme presegati 1,25 m/s2, pri nihalkah, pulzirajočih krožnih žičnicah in vzpenjačah pa 2 m/s2.
Primer glavne delovne zavore:
Primer varnostne zavore na pogonskem kolutu:
Lep pozdrav vsem skupaj