Imam nekaj vprašanj.

Na napravi in na fotkah od @polarisprox440-a izgleda, da je vlečna vrv neskončna in ne končna s protivrvjo kot napr. na nihalki na Veliko planino.
V čem je prednost tovrstne izvedbe

Zanimivo je, da naprava obratuje z manjšo hitrostjo, kot je navedeno na tabli s podatki - 9m/s (fotka od @BoziceK-a).
Pri vožnji v dolino (julij 2010) je hitrost nihala okoli 7,9m/s (digitalni merilnik hitrosti v gondoli), kar je dobrih 12% manj od navedenih 9m/s.
Zanima me vzrok znižane hitrosti. Pa še to, v spuščajoči gondoli nas je bilo več kot 40, dvigajoča pa ni bila prazna.

Na že omenjeni tabli je med drugim navedena moč motorjev 633kW. Sta vgrajena dva motorja
Morda kdo ve, kakšna je regulacija hitrosti in vrsta motorjev

Na spodnji in zgornji postaji je napenjanje nosilnih vrvi tako kot lahko vidiš v zgornji postaji.. zdaj delajo vse kar ima nosilno in transportno vrv (se pravi več kot/ali 2) ima nosilno vrv tako fiksirano...

Nevem mogoče vremenske razmere.. pa saj sredi poletja ni treba da dela z polno hitrostjo...

Lep pozdrav

Imel sem si priložnost "natančneje" ogledati nihalko na Voglu in tako pošiljam nekaj slik, ki se bodo nekaterim zdele mogoče zanimive, ker vsega ni mogoče videti od zunaj:

Spodnja postaja in steber na spodnji postaji:














Sidrišče nosilne vrvi na spodnji postaji in napenjalne naprave:









Napenjanje vlečne vrvi na spodnji postaji:



Pogled na nosilno in vlečno vrv ter na kolesne baterije na stebru spodnje postaje:







Nosilna vrv





Vlečna vrv







Sidrišče nosilne vrvi na zgornji postaji:



Pogled v strojnico, kjer je glavni pogon nihalke:

Glavni pogonski elektromotor in hlajenje





Sklopka z elekromotorja na reduktor



Sklopka z reduktorja na pogonsko obračalno kolo



Glavna zavora na obračalnem kolesu



Mehanizem in hidravlika glavne zavore na obračalnem kolesu





Kontrola vlečne vrvi na zgornji postaji v strojnici:



Pomožni hidravlični pogon, ki ga poganja dizelski motor s črpalko.

Pomožni pogon je povezan na drugo obračalno kolo na zgornji postaji in služi le za primere izpada elektrike in reševanja potnikov iz kabin.







Komandna in nadzorna soba na zgornji postaji nihalke:









In pripomočki za reševanje potnikov v kabini:








Lp vsem žičničarjem in tistim, ki so jim žičnice zelo všeč.
Edit BoziceK: Hvala za tvoje slike, vendar sem jim dodal podpis =)

Najprej dobrodošel na forumu!
Fotografije so krasne in prav posebej se ti zahvaljujem, da si nam omogočil vpogled v "drobovje" naprave.

Upam da nas razveseliš še s slikami kakšnih drugih naprav!

Ivan, pozdravljen na forumu!! Se pridružujem Whistlerjevem sporočilu, ampak vseeno, najlepša hvala za slike, ki so resnično na visokem nivoju, še posebej so zanimivi detajli in opisi pod njimi. Se ukvarjaš z žičnicami poslovno?

Lep pozdrav in upam, da še kaj pišeš na naš forum

Super slike. Me pa neki zanima. Kakšno silo mora imet zavora oz. v kolikšnem času mora popolnoma ustaviti napravo, da je ta varna?

Ivan, pozdravljen na forumu še z moje strani =) vsekakor so dobre slike.. in res upam. tako kot drugi, da boš še vnaprej objavljal slike naprav =)

Pozdravljeni

Hvala, vsem za tako lep sprejem, sicer sem že nekaj mesecev registriran na forumu in redno tukaj spremljam dogajanje v zvezi z žičniškimi napravami, ko pa sem naredil te slike, sem jih moral takoj objaviti.

Poslovno se žal ne ukvarjam z žičnicami, drugače zaključujem študij prometa, kjer so med izbirnimi predmeti bile tudi Žičniške naprave. Brez velikih pričakovanj, saj nisem nikoli smučal, uporabljal sedežnic in drugih naprav, sem si tudi predmet izbral. Vedno so mi predstavljale rahlo zanimanje, ko sem hodil na sprehode po hribih. Vedno sem si ogledoval stebre naprav, kabine, sedeže, še posebno pa so mi bile zanimive kakšne zapuščene naprave, ki že dolga leta niso obratovale. Ko sem prišel na prva predavanja, sem ugotovil, da je tematika zelo zanimiva in s tem je moje zanimanje zanje še samo raslo! Kamor koli grem v hribe, gore in izlete si vedno ogledam vsako napravo in vsaj 1x se z njo tudi peljem. Nekaj mesecev nazaj je na mariborskem Pohorju bil športni vikend in vse žičniške naprave (razen vlečnic seveda) so obratovale dva dni non-stop brezplačno. Z vsako sem se peljal najmanj 10x. Kljub veliki gneči ljudi se je splačalo počakat. Celi vikend na Pohorju sem preživel na žičniških napravah in doživetje je bilo enkratno.


Glede zavor pa je tako do kolikor sega moje znanje:

Glavni pogon žičnice mora imeti najmanj dve, med seboj neodvisni zavori: delovno in varnostno zavoro. Varnostna zavora mora delovati direktno na pogonski kolut ter v primeru če odpove delovna jo mora nadomestiti. Delovna zavora mora delovati samodejno takoj, ko se izgubi napajanje. Za primer nihalke: Kar sem prikazal v prejšnjem postu je na nihalki varnostna zavora in hkrati tudi glavna zavora. Druga zavora je na drugem obračalnem kolesu, na katerega je vezan pomožni pogon.

Splošno o zavorah:

Zavore so izvedene z utežjo ali pritisno vzmetjo ter morajo imeti možnost nastavitve zavorne sile. Novejše naprave imajo hidravlični zavorni mehanizem (Slika)



Za hidravlične zavorne sisteme je značilno da je v zavornem cilindru zelo močna vzmet, ki pritiska zavorno oblogo na obrabno površino na pogonskem kolesu (slika zgoraj). Pritisk vzmeti premagamo s hidravličnim sistemom, ki deluje z nasprotno silo proti vzmeti. S tem sprostimo zavorne obloge in obračalni kolut je prost za vrtenje. Ker hidravlični sistem poganja elektromotor in ob nenadnem padcu napetosti el. energije ali električnem izpadu tlak v hidravlični enoti pade, vzmeti v cilindru stisnejo zavorno oblogo na obračalni kolut in zavora prime. Zavoro je možno regulirati tudi ročno. vsaka strojnica je opremljena tudi z agregatom električne energije, da ob izpadu napetosti lahko sprostijo varnostno zavoro.

Zavore se odvisno od vrste žičniške naprave lahko med seboj razlikujejo, kam so postavljene.

Vsaka zavora mora biti zasnovana tako, da lahko glede na celo zavorno pot dosega naslednje povprečne vrednosti zaviranja:

- najmanj 0,3 m/s2 za sedežnice, ki so pritrjene na vrv s fiksnimi prižemkami;
- najmanj 0,5 m/s2 za ostale žičniške sisteme.

Pri normalnih pogojih zaviranja povprečni pojemek na celotni zavorni poti pri krožnih žičnicah ne sme presegati 1,25 m/s2, pri nihalkah, pulzirajočih krožnih žičnicah in vzpenjačah pa 2 m/s2.

Primer glavne delovne zavore:




Primer varnostne zavore na pogonskem kolutu:



Lep pozdrav vsem skupaj

Zanimivo, kje si se pa to vse naucil?

Ivan, zelo zanimivo. Upam da nam boš lahko razložil delovanje še kakšnega sklopa - prenesel svoje znanje tudi na obiskovalce foruma.

konec, zasvojen si , tko kot smo mi ... take rabimo..

Zopet odlična razlaga zavornega sistema. Mogoče veš kakšna je torna površina -- so to podobne obloge kot na zavornih kolutih pri avtomobilskih bobnih, le da je torna površina večja?

vrsta torne obloge je odvisna od starosti žičnic, prav tako način izvedbe glavne zavore, drugače v glavnem ja je material torne obloge isti kot pri avtomobilih

Točno tako, kot je povedal avtor "soriška planina": "vrsta torne obloge je odvisna od starosti žičnic, prav tako način izvedbe glavne zavore, drugače v glavnem ja je material torne obloge isti kot pri avtomobilih"

Lp

Hvala za več kot odlične slike in razlage. Žal mi je edino, da me ni bilo zraven, saj bi tudi jaz rad videl to kar si ti.

Nevem a je tle ze napisan, nism šu vsega brat ampak je učer na polnočnem klubu reku, da ima tale nihalka pod gondolo rezervar za vodo. Ko pride dol tale gondola se napolni, ko gre gor pa se sprazni.