Najhujša žičniška nesreča vseh časov se je zgodila 11.11.2000 v Kaprunu.
Bilo je na otvoritvi sezone. Prišlo je ogromno ljudi, ki so imeli na izbiro, da pridejo do smučišč s kabinsko žičnico ali z skoraj 5min hitrejšo vzpenjačo.
POTEK:
Kmalu potem, ko je vzpenjača zapeljala s spodnje postaje, so v zadnjem delu zavohali dim in ga kmalu tudi zagledali. Ta je postajal vedno gostejši. Ker nikjer ni bilo gumba, s katerim bi lahko to javili sprevodniku (vzpenjača je sestavljena iz vagona, ki ima na obeh koncih kabino za sprevodnika, ki odpira vrata; ko se pelje navzgor, je zadnja kabina zaprta; sama vzpenjača se upravlja z nadzornega centra) so ljudje zbijali po oknih, vendar jih ni nihče slišal. Nekateri so skušali celo poklicati pomoč po telefonu, vendar so kmalu prišli v predor, kjer ni bilo signala.
Tam pa se je zgodilo najhujše. Tla so začela goret in vzpenjača se je ustavila. Ljudje so skušali razbiti šipe z palicami, ker kladiv ni bilo in tudi kakšnih zasilnih gumbov ne. Strojevodja, ki je bil na drugem koncu, sprva ni vedel, kaj se dogaja, nato pa mu je postalo jasno in je hitro ročno odprl vrata. Ljudje so prišli ven in videli, da zadeva gori na zadnjem koncu, spredaj pa je prost prehod, zato so vsi leteli naprej. A to je bila usodna napaka. Že po nekaj metrih so se zadušili s strupenimi plini in dimom. Umrli so vsi potniki, edini potnik in sprevodnik v vlaku, ki je prihajal v nasprotni smeri (in se je tudi ustavil, ker oba vlaka vleče ista zajla), ter še 4 ljudje, ki so stali na zgornji postaji.
Toda dvanajst jih je vseeno preživelo. Na vlaku je bil tudi gasilec, ki je vedel, da se je bolje podati skozi plamene navzdol na varno, kot pa navzgor v zagotovo smrt.
Med požarom je zgorel tudi kabel glavne električne napeljave na Kaprunu in vse žičnice so se ustavile.
Sreča v nesreči pa je bila to, da je zajla kljub temu ostala nepoškodovana in da se vlak ni utrgal ter zletel navzdol.
Umrlo je:
92 Avstrijcev
37 Nemcev
10 Japoncev
8 Američanov
4 Slovenci
2 Nizozemca
1 Anglež
1 Čeh
Med njimi so bili tudi mnogi uspešni in znani športniki, med njimi tudi nemška smučarka Sandra Schmid, ki je osvojila zlato na olimpijskih igrah (in od vseh ljudi, ki so se odpravili navzgor baje prišla najdlje)
R.I.P.
KAJ SE JE ZGODILO?
Sprva je bilo zelo čudno, kako je do tega sploh prišlo, saj na sami vzpenjači ni nič nevarnega (goriva), razen hidravlični sistem in nizkonapetostna električna napeljava. Najprej so domnevali, da je kdo sprožil pirotehnično sredstvo (tisti dan so praznovali otvoritev sezone in na veliko metali petarde), potem pa so ugotovili, da je bil vzrok v konstrukcijski napaki.
V strojevodjevi kabini (kjer se je požar začel) so nameščeni ventilatorji z grelci, zraven njih pa hidravlične cevi (za zavore). Na žalost je iz ene izmed cevi teklo hidravlično olje in ko je vzpenjača speljala, so se avtomatsko prižgali grelci. Olje je kapljalo na grelec in se vžgalo. Ko so prišli v predor, je izteklo že toliko olja, da je tlak v sistemu močno padel in zato se je vse skupaj avtomatsko ustavilo. Na vlaku pa ni bilo niti kamer, niti gumbov za javiti požar, niti gasilnih aparatov, niti kladiv za razbijanje šip...
In potem se je zgodilo kar se je. Malomarnost malomarna
(in to se ne zgodi v Uzbekistanu, ampak v državi z enimi najstrožjih varnostnih predpisov).
Po nesreči so vzpenjačo zaprli. Tam so zgradili funitel in kapelo v spomin žrtvam, vlakec pa danes (prenovljen seveda) baje ponovno obratuje.
Mi gre pa blazno na jetra, kako naši novinarji pišejo o zobati železnici
A res ne zastopijo da je to VZPENJAČA!