Torej, kot vemo poznamo več različnih klem pri kabinah odklopnih žičnic. Na smučanje, kamor najpogosteje hodim, imajo ene kabine CWA dve klemi (te kabine so starejše), na drugi strani pa nova žičnica s prav tako CWA kabinami, le da imajo te enojno klemo. Zdaj me pa zanima predvsem varnost teh kabin.

Katere kabine vzdržijo več obremenitve, tiste starejše z dvojno ali novejše z enojno klemo?

Na Pohorju imajo nove kabine znamke Sigma z enojno klemo - kako lahko kvaliteto teh primerjamo s CWA - jem?

Kleme nimajo veze s proizvajalcem kabin. Klema je stvar proizvajalca žičnice.

Kaj pa glede nosilnosti oz. vzdržljivosti klem, katera ima več nosilnosti - enojna ali dvojna?

Tukaj pa je ena slika posneta prejšnje leto na smučanju na Helmu - slika dvojne kleme, kabina CWA, proizvajalec Leitner:

Jasno, da ima več nosilnosti dvojna, vendar je tudi dražja od enojne. Zato se jo uporablja zgolj za večje in težje kabine, pri sedežih je še nikoli nisem videl.

Sklepam, da je enojna klema pri vse večjih kabinah posledica novih odkritij in materialov.

Mislim zato, ker kabina za 6 ljudi na Helmu (CWA) ma dvojno klemo, kabina za 8 (CWA) na Helmu pa ma enojno. Tudi kabina Sigma na pohorju za 8 ljudi ima enojno. To me je zanimalo kako to da nimajo več dvojnih.

Zagotovo pomeni dvojna klema dvojno varovanje. Seveda je strošek višji, vendar na račun varnosti ne smemo varčevati. Enojne kleme so projektirane tako, da zdržijo večjo silo kot ena klema dvojne kleme. Nevarnosti, da bi klema popustila na ravni mehanizna obstaja le, če pride do kakšne nepredvidene porušitve materiala. Ker sila s katero drži klema se meri v tonah.

Sam bi raje izbral dvojno klemo, saj bi ob zgornjem primeru vsaj ena klema zapela na vrv.

Npr: Poma O4K na Krvavcu - oz. Kanin ima tudi dvojno klemo, prav tako jo je imela bivša vzpenjača. Dvojna klema še poveča faktor varnosti, je pa res, da več sestavnih delov pomeni tudi več možnosti odpovedi .

Slika: Klema POME O4K

Zanimiva razlaga polaris! Kako je pa kej z geometrijo teh klem in to? Aja, pa kako jih spravijo v ravnovesno lego? S tem se verjetno srečujemo vsi modelarji...

V ravnovesje se kleme spravijo s težo kabinc ali sedežev. Celo js sem mel en problem pr ravnovesju, če je klema sama je nagnjena, če pa je prpeta še kabna pa ni problema.

Ja, centrirane so z vpetjem v težišču, zato pri 4 in več sedežnicah vidimo opozorila, da ne smemo sedeti na skrajnem enem in drugem koncu, drugače sedež obupno visi. Sedemo lepo na sredino oziroma sedež levo, desno .

Ja, ker sem mel grozne probleme s tem. Sedežnice starejšega tipa pa imajo vseeno neka opozorila. Pomojem se je z različnimi tipi klem spreminjala tudi geometrija...

To sem videl letos na Pohorju na O6S Pisker II. Dva "mojstra" sta se vsedla na skrajni rob sedežnice. Zato je visela zelo poševno. Ko pa je sedežnica pripeljala do mesta odklopa, jo je poravnal kovinski del, ki je oblikovan prav zato. Če tega ne bi bilo, bi lepo poškodovalo postajo in sedež.

Taki kovinski deli so že od samega začetka odklopnih sedežnic...je pa zlo neprijetno sedet nagnjen... vem, sm probu.

Tudi sedež, ki pride do postaje, kar dobro butne v vodila oziroma vodilne vilice.

Zato pa imajo fedre...Sej če opazujete, boste videli, da tudi če je sedež malo nagnjen, da kr skoči tisto. Ampak to je spet za v samostojno temo!