@polaris, v akcijo!
@forest, odlična razlaga. Imaš morda kakšne fotografije povezane s to tematiko?

Enga majstra poznam, ga vprašam, ko bo prilika... Drugače je pa gospod, ki zadevo res obvlada in plete povsod iz Komende prej je pa na Krvavcu delu...

Poslovna Skupnost za Žičnice Slovenije
OSNOVE ŽIČNIŠKIH NAPRAV (Jarec Bojan dipl. ing.)
Ljubljana 1986
4.0 ELEMENTI ŽIČNIŠKIH NPRAV
.....
4.1 Materijali
.....
4.2 Vrvi
.....
4.3 Vrvne zveze
....
4.3.1 Vrvne sponke
...
4.3.2 Pritisna plošča
....
4.3.3 Vrvni splet
Spletov je glede na namen uporabe več vrst. Spleta se lahko le pramenaste vrvi enakih dimenzij, gradnje in trdnostnih lastnostih. Oblika in načini izdelave so soločeni z standardom JUS C H1.200. Za spajanje gibajočih vrvi se vedno uporablja tako imenovani dolgi splet. Pravilno in skrbno izdelan splet ima statično in nateznotrdnost približno enako vrvi ki se spleta. Prevzemanje sile pramenov ene vrvi na pramene druge vrvi se opravi izključno z trenjem, zato morajo biti dosledno izpolnjeni prav vsi predpisani pogoji za izdelavo spleta.
Teoretični izračuni dokazi o tornih sil so precej zapleteni. Osnovni princip je zelo poenostavljeno prikazan na spodnji skici.


Del pramena ki se vpleta v vrvi namesto jedra, preda svojo natezno silo H(p) pramenom, ki jedrni del pramena ovijajo. Da preda pramen vso silo, mora biti izpolnjen pogoj:


Iz tega seveda sledi, da mora biti okoli pramena zadosti ovojev in da je premer vloženega premera zadosten, da ga oviti prameni lahko stisnejo. Zato mora biti vloženi dodatno ovit s čemer se bistveno poveča tudi trenje, ki je pogoj dobre zveze. V navedenem standardu je predpisano, da mora biti z ovitjem premer povečan za 10%.
Za žičniške naprave je določena dolžina spleta L=1200d (d-premer vrvi).


Vrvi imajo lahko več spletov (omejeno število), med njimi pa mora biti razdalja najmanj:


Skupna potrebna dolžina vrvi za vpletanje znaša tako:




Vrvi smejo spletati samo strokovni delavci, ki imajo ustrezna znanja in nepretrgano prakso s takimi deli. Spletanje debelejših vrvi (nad premerom 16 mm) smejo upravljati samo za taka dela pooblaščene organizacije.
Kratki splet se uporablja za izdelavo vrvnih zank. Za izdelavo takih spletov veljajo enaki pogoji kot za dolgi splet, če se uporabljajo pri žičniških napravah.

4.3.4 Vrvno zalitje
....
4.3.5 Sidrni bobni
....

Še obe strani... Tretje pa nisem skeniral..



LP BoziceK

Božiček super!

Formula je torej: l = d * 1200

torej, če imamo npr vrv debelo 20mm:

dolžina spleta = 20mm * 1200 = 24000mm = 24 metrov

Vrv prepletemo na dolžini 24m

en zanimiv video spletanja vrvi:
http://www.youtube.com/watch?v=2qrrI-ygHbU

zanimivo

Meni ni povsem jasno tole spletanje. Kako celotno zajlo skup zflikajo in pri tem točno vejo, kakšna mora biti dolžina da jo lahko dajo po stebrnih, da ni predolga ali prekratka?

Hehe, nč se ne flika, le preplete se pramena tako, da so vpletenena drug do drugega na dolžini po formuli 1200 x debelina vrvi.

Torej če imas vrv debeline 20mm sledi: 1200 x 20 = 24000mm = dolžina kjer poteka vrvni splet je 24m!

Torej če prav razumem se oba konca dveh vrvi med sabo prepleteta, vsaka posamezna žila pa se pri vrvnemu spletu konča ob začetku druge strani razpletanja? Kje se dejansko pol zaključi posamezna žila?
Ob tem razmišljam namreč kako bi najbolj sigurno povezal več zajl eno za drugo...

Super video, ki na modelu in v praksi prikazuje vrvni splet:

http://www.youtube.com/watch?v=yJgfR3nZEK0

Zelo dober video. Čudovito prikazuje pletenje vrvi.

Zanimivo, morda še kej več o sami zgradbi zajle:
http://www.youtube.com/watch?v=eDVf71xd2cQ

Cela znanost

Lp

Hmm, res je zanimivo če se človek bolj poglobi v take zadeve!

LP