Škoda =(

Samo tole je moralo biti kar velikooooo sedežev... nevem točno koliko jih ima F2S Brdo.. pa je dolga 1006m jih pa ima sigurno več kot 130.. ne me za besedo držat...

Če vzamem dvosedežnico Zadnji Vogel, ki ima na 1200 metrih dolžine 150 sedežev, potem je tu moralo biti okoli 200-250 sedežev, po moji grobi oceni
Tam okoli je kar nekaj gozdnih cest, nobena sicer ni vrisana povsem do zgornje postaje, vendar se vse končuje v bližini le-te. Ena od cest pa tudi seka traso žičnice.

Če gledamo, da so ene sedežnice v Saalbachu, dolge 2 km mele 200 sedežev, potem to res ni daleč od resnice.

Sedaj je tukaj vprašanje... KJE so teli sedeži.. in KAKŠNI so bili ?
Nekdo je omenil Koblo.. prb. taki kot so na Kobli so baje original Graffer... če gledamo da je Berjanca original Graffer

Ravno zaradi tega sem se začel spraševati kje so sedeži. Zanima me če so originalni (kot na Kobli) ali so kakšna druga verzija - npr. Tiha dolina na Krvavcu ni imela originalnih sedežev, Velika Dolina jih nima, Šimnovec jih nima... Za omenjene naprave sicer ne vem če je tako že od začetka.
Je pa verjetno zelo verjetna varianta da so sedeže (pro)dali na kakšno drugo smučišče. Kakorkoli, gre za minimalno 150 sedežev, teh ni tako lahko skriti, čeprav jih je v 20 letih zagotovo že prerastlo grmovje.

Zadnji stavek me bega... ima kdo detektor kovin ki lovi na 20m =) ?

Verjetno so res kje pod plahto ali pa grmovjem, po drugi strani pa razmišljam, zakaj neki bi jih sploh demontiral? Za kar tako pomoje ne... lahko da so jih prodal. Kateri sedež pa so bili na TD Krvavec in Šimnovec, če niso original Graffer... ? hmmm to pa sploh še nisem pomislil..l a so Unior al kaka druga firma?

Original sedeži so taki (prispevek na dnu strani). Take imajo tudi vse tri Koble, druge Grafferjeve F2S pri nas pa vsaj kolikor jaz vem ne. Lahko bi imel prste spet zraven Unior...

Glede poti mislim da ne bi smel biti problem, tudi če hodiš ob robu proge nobenemu ne škodiš, če glih komu ne tacaš po njivi. Če pa slučajno vidiš kakšnega lastnika, se delaš čimbolj nedolžen, ga prijazno pozdraviš in še preden uspe priti do besede vprašaš, ali je to prava pot do žičnice, ki propada zaradi zaprtega smučišča, kar mu bo popolnoma zbilo moralo, če ima kaj soli pri glavi.

Sedežev pa ne uide pod 180, recimo da je bla hitrost tam neki pod 2 m/s, interval pa 10 sekund, ker imamo dokaz (sliko), da je kapaciteta 720 (deljeno s 60 je 12 vstopov na minuto, ker je dvosedežnica gre na minuto mimo točke 6 sedežev, torej je interval 60:6=10), kar pomeni hitrost 1,95×10=19,5 m med sedeži, torej dolžina 1758×2=3516m deljeno z 19,5 = točno 180.
U mater, sem zakompliciral.

Meni se bolj zdi, da se zadnjih nekaj let Zemlja ohlaja in pripravlja na naslednjo ledeno dobo, trend o segrevanju ozračja je zadnja leta samo še prevara, ker se od leta 2002 temperature nižajo, višale pa so se med letoma 1975 in 1995. Tako da, Zatrnik mogoče čaka lepša prihodnost, kruto rečeno, ampak resnično in zagovedencem primerno: Čakamo le še da tiste lastnike pobere.

@polaris: kolko slik je v obljubljenem fotopisu, meni firbec ne da mira.

Hehe... veliko. Ravno pripravljam prispevek! Lahko pa povem, da je gori še sigurno 30 do 40 cm snega! Naravnega... Povsod je praktično pomlad. Zgoraj ZIMA. Smučal bi lahko brez umetnega zasneževanja!! Če bi ga pa imeli pa še toliko bolj.

Danes smo se z družbo odpravili na potep po zapuščenem Zatrniku. Seveda so me najbolj matrale žičnice, zato imam veliko slikovnega gradiva. Ker je bilo o podatkih o samih napravah že veliko napisanega v tej temi, bodo tu predvsem slike. Naredil bom več postov, da bo bolj pregledno.

Na hitro sem pritisnil Hotunjski vrh, ki kaže žalostno podobo največjega "nespoštovanja" žičniških naprav ...

Potem je tu naša vlečnica Zatrnik - dobra stara gospa Graffer. Še vedno čaka v gozdu. Kot boste videli po slikah je sama naprava še v stanju možne obnove, saj njeni elementi nisopreveč poškodovani od rje. Tudi temelji so na pogled videti OK in lepi. Seveda bi bilo potrebno obnoviti vse ležaje, gumiranje, nove vrvi, nova elektro napeljava... pa seveda šmirglanje in barvanje Trasa je že kar pošteno zaraščena, glavna smučarska proga pa niti ne. Zarasla se je le dovozna pot s Plane do smučarke proge, cca 70m. Ko sem stopil na utež, se je napenjalni sistem lepo podal Vlečnica ima 8 stebrov!

Plana 2, Graffer ... ta revca stoji dalj časa. Vsaj pogled nanjo je tak, tudi povezovalne proge so bolj zaraščene. Je bolj rjava in slabše vzdrževana. Vednar bi bila obnova še vedno možna. Sama konstrukcija je dovolj močna in ni "usodno" načeta, le gumijaste obloge, ležaji, vrvi, elektrika in seveda spet barvanje... Sami stebri niso rjavi, je pa rja močno načela vijačene lege in vijake. Ubistvu bi morali komplet lego z baterijami odmontirat in obnovit, pa bi blo super.

No, in še tretja spoštovanja vredna sedežnica, Berjanca...

Prva slika prikazuje kratko, zelo strmo "bližnjico od vrha postaje na progo po desni strani Berjance (gledano od spodaj), druga slika pa pot, ki pelje okoli in je bolj položna... uff, smo se tle pregonil



Dragi žičkoti, to je zgornja postaja Berjance



Napenjanje in jašek za utež, ter zgornji obračalni terminal v vsej svoji lepoti.



Pri teh dveh stebri se vidi, da je bila pred izstopom mreža. Čeprav ta mreža ne bi bogla odbržati smučarja pri morebitnem padcu. Ampak to niso te mreže katere iščemo. Tiste so nekje na trasi...



Totalno razpadla pa je gumijasta obloga glavnega obračalnega kolesa, saj vrv ni več lepo v utoru, ampak kar malo po svoje.



Najbolj pa sta zanimiva tale dva negativca... Takih na Grafferjevih napravah še nisem opazil. Pri straneh imata na 90 stopinj navarjene še dodatne ojačtive. V tleh so vgrajeni še I profili, ki so služili menjavi kolesnih baterij, da so proti tlom lahko napeli vrv in demontirali kolesne baterije. Kaj naj rečem... tudi ta Berjanca bi ob temeljiti prenovi še lahko začasno vozila potnike. Je pa res, da je sedežnica veliko bolj tvegana naprava, in tudi sami previsi in višine na trasi so tolikšne, da je njena obnova vprašljiva...