No da vam predstavim še ta sistem. Poznamo dva različna sistema vmesnih/prelomnih postaj:

A)
Ta sistem se uporablja največkrat. Žičnica ima ponavadi ločeno ime (Glakner I & II) Se pravi tudi ločeni zalji..
Isti sistem je pri O4K Kanin (Poma)
Največkrat pa se uporablja pri daljših žičniških sistemih.


B)
Ta sistem je zelo redek. Pri žičnici je samo ena zajla. Uporablja se največkrat pri krajših žičniških sistemih.


Pomojem razumete moje skice =) kakšne nejasnosti?

Sistema na spodnji sliki še nisem videl v živo, je pa nekako smiseln pri napravah, kjer ta postaja služi samo kot ovinek (zaradi trase, čeprav pri sedežnicah redko pride do tovrstnih težav, saj se jih lahko potegne praktično kjerkoli drugje (pa še krajša je "direktna" pot, kot pa v ovinek).

Zgolj ovinek brez odklopa pa ne bi bil izvedljiv, verjetno bi bila centrifugalna sila prevelika.

ja sistem B se ne uprablja velikokrat... bolj je pogosti sistem A...

Sam zem že videl tudi spodnji sistem in sicer tako na O?K kot na O?S. Spodnji sistem se uporablja res na krajših odsekih, čeprav sta na eni sedežnici, ki ima tak princip oba odseka zelo dolga. Če je na postaji 'pleh' se razlika sploh ne čuti, ker ne uporabljajo za usmerjanje vrvi velikih obračalnih koles, ampak navadne kolesne baterije (8- 16 koles skupi, možno tudi 4). Je pa res, da je pri spodnjem sistemu skor nemogoče, da bi odseka delovala ločeno., oziroma je potrebno izvennivojsko obračanje.

Tu se vidi, kaj mislim, čeprav drug primer tud nebi šeu najbolje. Je pa izveda tega precej draga, zato je še vseeno bolje, da nardijo vsak odsek zase. Tu se oa pojavi eno vprašanje: ali je mogoče možno, da bi kabince prvega in drugega odseka lahko potovale po isti poti. Ko sem prebral Wir Januar 2010, 12. stran se mi zdi, da je možno.

Eden zelo lepih sekcijskih žičnic je Kanin, je pa star . Ubistvu ni sistem več žičnic nič posebnega, le prehodi med napravami in sinhroniziran zagon je zagotovo kompliciran. Da ne pomislim, kakšni tokovi stečejo, ko zaženejo 3 naprave naekrat